Morda se še ne poznava, sem pa skoraj povsem prepričana, da si želiš, da bi bile nekatere stvari v tvojem življenju lepše in lažje. In rada bi ti povedala, da je to povsem mogoče in uresničljivo. Morda celo lažje in hitreje, kot si ta hip zmoreš predstavljati.
Zato ti želim zaupati svojo zgodbo. Ne, ni mi najbolj enostavno tako odkrito deliti svojega življenja vsem na očeh, a ker so moje izkušnje dale moč in navdih že toliko ljudem, se čutim dolžno, da jih podelim tudi s teboj.
TOREJ:

MRAZ, STISKA IN ZLORABE
Odkar pomnim je bilo moje življenje polno bolečine in drame:
V otroštvu in mladosti sem živela v slabih materialnih razmerah. Marsikatero zimo, ko ni bilo denarja za kurjavo, sta se mi mraz in vlaga zažirala do kosti, da so tekle solze.
Šola mi je povzročala hudo stisko. Zavedala sem se namreč, da je s sistemom nekaj narobe in da bi nas moral učiti veliko bolj življenjskih veščin. Vsa leta mojega formalnega šolanja so bila prežeta z obupom in občutkom nemoči, ker nisem zmogla ničesar spremeniti.
Moja prva resnejša zveza v najstniških letih se je po nekaj čudovitih mesecih sprevrgla v obtoževanje, poniževanje in zlorabe. Dve leti sem jokala za štirimi stenami v upanju, da se bodo stvari spremenile, a je šlo iz dneva v dan le na slabše.
Tako zelo sem hrepenela po smislu, po dušnem miru, po ljubezni in toplem domu, moja resničnost pa je bila ravno obratna.
KO IZ BOLEČINE, KI SEM JO DOŽIVLJALA, NISEM VIDELA VEČ NIKAKRŠNEGA IZHODA, MI JE POT PREČKALA ENA OD VZHODNIH RELIGIJ. TU SEM VENDARLE NAŠLA NEKAJ UTEHE IN SMISLA, ZATO JE OB KONCU SREDNJE ŠOLE PADLA ODLOČITEV:
